Domače muzealiziranje športa
Ob prelomu tisočletja je bil v Sloveniji ustanovljen specialen muzej za zbiranje, varstvo, raziskovanje in predstavljanje športne zgodovine. Nenavadno, a ta muzej je že skoraj deset let brez lastnih razstavnih prostorov, kot enega ključnih pogojev za uresničevanje svojega poslanstva. Športno dediščino pa zbirajo in razstavljajo tudi splošni muzeji, tako državni, pooblaščeni kot lokalni. Celostni razvoj športne dejavnosti je na območju svojega delovanja prikazal Loški muzej Škofja Loka. Pogostejše so predstavitve posameznih športnih panog – v Tržiškem muzeju si lahko ogledamo zgodovino slovenskega smučanja, v Slovenskem planinskem muzej prikazujejo dosežke slovenskega alpinizma, nogometa pa so se v sodelovanju z lokalno skupnostjo lotili v Zasavskem muzeju Trbovlje in v Mestnem muzeju Krško. Vse pogosteje pa srečujemo tudi razstave, posvečene karieram posameznih športnikov. Stalna razstava na Gradu Rajhenburg prikazuje dosežke atleta Primoža Kozmusa, vizualni umetnik Boris Beja je leta 2022 v Galeriji Škuc zasnoval projekt, ki v ospredje postavlja gimnastika Borisa Simončiča, nedavno pa so v Narodnem muzeju Slovenije z občasno razstavo obudili spomin na dr. Viktorja Murnika.
Narodni muzej Slovenije se z muzealizacijo športne zgodovine ukvarja od začetka devetdesetih let 20. stoletja. Leta 1993 je telovadec Boris Gregorka (1906–2001) muzeju podaril svojo zbirko predmetov ter arhivsko in fotografsko gradivo, povezano z njegovo aktivnostjo pri ljubljanskem Sokolu in kasneje pri TVD Partizan Ljubljana Narodni dom. Zbirke športne dediščine je tedaj v upravljanje prevzel zgodovinar in kustos mag. Jože Podpečnik, ki jih raziskuje ter predstavlja še danes. Leta 2004 jih je obogatil s prevzemom zbirke sabljača Rudolfa Cvetka (1880–1977), leta 2007 z zbirko telovadke in športne pedagoginje Jelice Vazzaz (1914–2007), leta 2024 z zapuščino dr. Viktorja Murnika, letos pa še z zbirko Miroslava Cerarja.
Za kaj gre?
Na razstavi Slovenec sem in kdo je več?! je dr. Viktor Murnik predstavljen kot pravnik, sokol, telovadec, športnik, vaditelj, glasbenik, urednik, organizator in prvi slovenski znanstvenik na področju telesne kulture, saj se je sistematično ukvarjal s telovadno terminologijo. Ustanovil je prvi ženski telovadni odsek in si prizadeval za vzpostavitev ženskega vaditeljskega zbora. Na razstavi izvemo, da je dosledno poudarjal pomen urjenja gibalnih veščin v vseh življenjskih obdobjih.
Scenarij razstave je smiselno zasnovan: predstavljeno je Murnikovo življenje s poudarkom na njegovi široki izobrazbi, kariernih dosežkih in osebnih nazorih. Njegova življenjska pot je postavljena v paralelo z razvojem sokolstva na Slovenskem, zato so izpostavljene tudi vrednote in ideje tega športnega združenja (prvič ustanovljenega leta 1863). Besedila na panojih so jasno strukturirana, vsebinsko in slogovno prilagojena različno zahtevni publiki, dvojezična, z grafičnim poudarkom slovenskega jezika. Smiselno jih dopolnjujejo predmeti, arhivski dokumenti, fotografije, avdio- in videoposnetki ter grafične predloge, ki imajo poleg estetske tudi interpretativno vlogo.
Za razstavo je značilna večperspektivna predstavitev vsebine, ki z interaktivno naravnanostjo presega tradicionalni, enoplastno zasnovni biografski prikaz. Poleg osredotočenosti na Murnikovo življenje in delo razstava izpostavlja tudi dosežke drugih slovenskih telovadcev, na primer Leona Štuklja, Petra Šumija, Borisa Gregorke, ter prvih telovadk, kot je Jelica Helena Zoe Vazzaz. Murnikova široka kulturna razgledanost je ponazorjena s potrdili o njegovem glasbenem delovanju in sodelovanjem z likovnimi umetniki, kot so Ivan Vavpotič, Lojze Dolinar, Hinko Smrekar, ter s pianistom Marjanom Lipovškom.
Razstava je vizualno privlačna in didaktično učinkovita. Tematski sklopi so barvno ločeni, kar obiskovalcu omogoča logično in pregledno premikanje med vsebinami po dveh razstavnih prostorih. Ogled začnemo na hodniku, kjer nas najprej pozdravi Murnikov doprsni portret, delo kiparja Marjana Keršiča. Nato nas v razstavne prostore vabita dve veliki fotografiji, ki gledalca ne puščata v dvomu, da bo govora o športu. Antične misli, kot je na primer Višje, hitreje, močneje, pa napovedujejo rdečo nit razstave.
Muzejske razstave navadno vsebujejo en osrednji eksponat in nekaj izstopajočih, ki očarajo gledalce. Za razstavo o Murniku in sokolstvu bi rekla, da je glede na postavitev, zvezda razstave pokal za 4. mesto vrste Slovenske sokolske zveze na 5. svetovnem prvenstvu v telovadbi v Torinu leta 1911, ki je pomenil prvo telovadno priznanje na svetovnem tekmovanju. Izstopajo še njegova uniforma in državna odlikovanja, moj najljubši predmet pa je risba Maksima Gasparija, ker prikaže povezovanje likovne umetnosti in športa.
Dostopnost je prioriteta pri snovanju razstave
Avtorska skupina izkazuje dobro poznavanje sodobnih muzeoloških prijemov, saj je interpretacija zasnovana z mislijo na obiskovalca, ki ga na različnih ravneh angažira k raziskovanju vsebine. Vizualno učeče obiskovalce tako nagovarjajo zgodovinske fotografije, uniforme in video projekcije. Avditivni tip obiskovalcev bodo navdušili zvočni posnetki pripovedovanja dr. Murnika, glasba, dostopna prek slušalk, ter zvočna kulisa s prikazom telovadne vaje. Taktilnemu in kinestetičnemu stilu učenja odgovarjajo vaje telovadnega plesa, tehtanje krogle in ravnotežne naloge v katerih se lahko obiskovalci sami preizkusijo, saj je na razstavi dovolj prostora za gibanje. Zadnji izmed izrazitih učnih stilov je bralno-pisni. Ti obiskovalci bodo z veseljem prebirali arhivske dokumente, besedila na panojih, si v muzejski trgovini kupili obrazstavni katalog ter doživetje razstave opisali v knjigi vtisov.
Razstava je tudi medgeneracijsko dostopna, saj vključuje vse od otroških kotičkov do kompleksnejših vsebin in študijskih pripomočkov. Postavljena je v pritličju muzeja, kar omogoča enostaven dostop tudi gibalno oviranim osebam, ob vodenih ogledih pa so na voljo tudi prenosni stoli. Razstava je družbeno vključujoča zlasti v delu, kjer naslavlja problematiko starizma. Avtorji so k sodelovanju pri odprtju povabili upokojence – sokole veterane iz Športnega društva Sokol Bežigrad, ki s svojo telesno aktivnostjo promovirajo visoko stopnjo gibljivosti v starejšem obdobju življenja. Ta dragocena gesta spodbuja medgeneracijsko solidarnost in krepi idejo skupnosti.
Vzporedno z življenjsko zgodbo znane osebnosti je prikazana tudi vloga športa pri oblikovanju zdravega posameznika, ki stremi k boljši različici samega sebe. Aktualizacijo so avtorji dosegli z navezavo na sodobne vrednote, kot je zdrav življenjski slog. Ker pa so uspehi športnikov poslednje »lepilo« razdvojenega naroda, bi bila za gledalca zanimiva tudi primerjava športa kot gradnika narodne identitete in povezovalnega elementa skupnosti – nekoč in danes.
Dobro izkoriščen čas
Razstava Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik je raziskovalno poglobljena, sodobno muzeološko zasnovana in interpretacijsko domišljena muzejska postavitev, ki šport prikaže kot fenomen z zgodovinskim, družbenim in aktualnim pomenom. Ponuja večplastno izkušnjo: informira, izobražuje, spodbuja k razmisleku ter vključuje intelektualno, fizično in čutno doživetje. Uresničuje poslanstvo muzeja, uspešno spaja področji kulture in športa ter obuja spomin na pozabljeno, a izjemno zanimivo osebnost – športnika, ki je oral ledino slovenske telesne kulture.
Podatki o razstavi
Muzej: Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova ulica 1, Ljubljana
Avtorji razstave: dr. Ivan Čuk, mag. Jože Podpečnik, Renny Rovšnik
Vrsta razstave: Občasna
Trajanje razstave: 15. 1. – 5. 5. 2025, podaljšana do 8. 2. 2026
Ciljna publika: Vse generacije
Avtorica analize: Nina Sotelšek
Fotografije: Nina Sotelšek
Datum obiska: 13. 6. 2025
Literatura:
Blaj, Ž. (2022). »Igra postaja zelo napeta in živahna.« 100 let organiziranega nogometa v Trbovljah. Trbovlje: Zasavski muzej Trbovlje.
Čiček, T. (2022). Za Borisa. Galerijaskuc.si. Dostopno na: https://www.galerijaskuc.si/si/exhibition/for-boris/ (pregledano 10. 7. 2025).
Čuk, I., Podpečnik, J. in Rovšnik, R. (2025). Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije.
Dvornik, K. (2015). Slovenec sem in kdo je več. Ljubljana: Radio televizija Slovenija. Dostopno na: https://365.rtvslo.si/arhiv/pozabljeni-slovenci/174356792(pregleano 10. 7. 2025).
Grad Rajhenburg (b. d.). Primož Kozmus: Odličja. Gradrajhenburg.si. Dostopno na: https://www.gradrajhenburg.si/razstave/stalne-razstave/primoz-kozmus-odlicja-1 (pregledano 10. 7. 2025).
Kač, M. (2022). Boris Beja – Disciplina športa, disciplina umetnosti. Rtvslo.si. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/boris-beja-disciplina-sporta-disciplina-umetnosti/610898 (pregledano 10. 7. 2025).
Loški muzej Škofja Loka (b. d.). Šport na Loškem. Loski-muzej.si. Dostopno na: https://www.loski-muzej.si/sport-na-loskem_2/ (pregledano 10. 7. 2025).
Muzej športa (b. d.). Muzej športa: varuh športne dediščine v Laškem. Muzejsporta.si. Dostopno na: https://muzejsporta.si/razstava/muzej-sporta-varuh-sportne-dediscine-v-laskem/(pregledano 10. 7. 2025).
Narodni muzej Slovenije (2024). Slovenec sem in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik. Dostopno na: https://www.nms.si/si/razstave/obcasne/11855-Slovenec-sem-in-kdo-je-vec-Dr-Viktor-Murnik (pregledano 10. 7. 2025).
Slovenski planinski muzej (b. d.). Kot alpinist obiskujem domače in tuje stene in vrhove. Dostopno na: https://planinskimuzej.si/razstava-kot-alpinist-obiskujem-domace-in-tuje-stene-in-vrhove/ (pregledano 10. 7. 2025).
Sotelšek, N., Radkovič, A., Stipič, S., Šebek, L., Pavlovič, P. in Pilipović, Z. (2024). 100 let nogometa v Krškem. Zbornik ob razstavi Gol, gol, gol je Krškega simbol!. Krško: Kulturni dom Krško, enota Mestni muzej Krško.
Tržiški muzej (b. d.). Slovenski smučarski muzej. Trziski-muzej.si. Dostopno na: https://www.trziski-muzej.si/trziski-muzej-pollakova-kajza (pregledano 10. 7. 2025).
The Musealist 